Ko gledate računalnike, boste morda videli meritve delovanja nekaterih komponent, ki so navedene v MHz. Morda ste opazili, da se MHz uporablja tudi v drugih situacijah, na primer pri frekvenci nekega radia valovi.
Enota MHz je sestavljena iz dveh delov: "M" in "Hz". "M" je preprosto predpona SI za Mega, kar pomeni milijon. "Hz", ki se izgovarja "Hertz", je enota SI, ki je opredeljena kot "cikli na sekundo". Kombinirano to pomeni, da je MHz merilo milijonov ciklov na sekundo.
Nasvet: Enote SI, skrajšano od francoskega "Système international (d'unités)", so standardne enote, ki se uporabljajo za večino znanstvenih namenov.
Računalništvo
V računalništvu se MHz uporablja za merjenje hitrosti določenih komponent, kot so CPU, GPU in RAM. Višje številke so hitrejše, saj se izvede več ciklov na sekundo. Sodobni procesorji in grafični procesorji so tako hitri, da se pogosto merijo v GHz in ne v MHz. V GHz G pomeni Giga, kar pomeni milijard, torej 1 GHz = 1000 MHz. Sodobni procesorji lahko delujejo do 5 GHz (5000 MHz), medtem ko grafični procesorji delujejo nekoliko počasneje, bližje 2 GHz (2000 Mhz). Čeprav so hitrosti RAM-a pogosto tudi nad 1000 MHz, se še naprej merijo v MHz in ne v GHz.
Elektromagnetni valovi
V radijskih valovih se MHz uporablja za merjenje, kolikokrat elektromagnetno valovanje niha na sekundo. Frekvenca je obratno sorazmerna z valovno dolžino, kar pomeni, da imajo fotoni z visoko frekvenco kratko valovno dolžino in obratno. Foton s frekvenco 1 MHz ima valovno dolžino 300 metrov, medtem ko ima foton s frekvenco 1000 MHz valovno dolžino le 0,3 metra (30 centimetrov), ta frekvenca dobro sodi v radijski spekter.
Nasvet: za primerjavo, vidna svetloba ima frekvenco od 400 THz (TeraHertz ali trilijone ciklov na sekundo) za rdečo svetlobo do 789 THz za vijolično svetlobo. To ustreza valovnim dolžinam med 620 nm (nanometri ali milijardenke metra) za rdečo svetlobo in 380 nm za vijolično svetlobo.
Pas MHz pokriva območja HF (visoke frekvence) in VHF (zelo visoke frekvence), kot tudi dele MF (srednje frekvence) in UHF (ultra-visoke frekvence), kot jih določa ITU (Mednarodna telekomunikacija unija). Ta frekvenčna območja se uporabljajo za radijske prenose AM in FM, amaterski radio, televizijske oddaje, signale mobilnih telefonov in drugo.