Eden od glavnih razlogov, ki jih zagovorniki VPN-jev uporabljajo za spodbujanje uporabe VPN-jev, je ta, da vam zagotavlja zasebnost od vašega ponudnika internetnih storitev, ki vam sledi. Nihče v resnici ne razloži, kaj to pomeni, kako vam vaš ponudnik internetnih storitev morda sledi in zakaj je to slabo. Na žalost, ne glede na to, kolikor morda upate, da je grožnja sledenja ponudnikom internetnih storitev pretirana, je to zelo resna težava in je prizadela uporabnike po vsem svetu.
Kako vam lahko ponudniki internetnih storitev sledijo in katere podatke lahko dobi?
Vsi uporabniki interneta morajo kupiti internetno povezavo pri ponudniku internetnih storitev ali ponudniku internetnih storitev. To pomeni, da ves vaš internetni promet poteka prek enega podjetja. Vaš ponudnik internetnih storitev lahko zato spremlja, beleži, analizira in monetizira vsako dejanje, ki ga izvedete na internetu. Vidi lahko vsako spletno mesto in stran, po kateri brskate, uporabniška imena in gesla, ki jih vnesete, in vse, kar iščete. Vaš ponudnik internetnih storitev lahko celo spremeni vsebino katere koli spletne zahteve ali odgovora, ki ga pošljete in prejmete, kar pomeni, da ne morete biti prepričani, da vidite želeno spletno stran. Edina zaščita, ki jo lahko imate pred to možnostjo, je šifriranje.
Nasvet: Šifriranje je postopek kodiranja podatkov s šifrirno šifro in šifrirnim ključem, tako da jih lahko dešifrira in prebere le nekdo z ustreznim ključem. Šifriranje prav tako preprečuje, da bi kdorkoli drug lahko spreminjal vaš internetni promet.
HTTPS ali HyperText Transport Protocol Secure uporablja šifriranje za zaščito vsebine vaših internetnih komunikacij. Preprečuje vašemu ponudniku internetnih storitev, da bi lahko prebral podatke, saj so podatki šifrirani in vaš ponudnik internetnih storitev nima ključa za dešifriranje. Zaradi delovanja HTTPS in oblikovanja drugih protokolov, kot je DNS, lahko vaš ponudnik internetnih storitev še vedno spremlja, po katerih spletnih mestih brskate. Vendar HTTPS prepreči vašemu ponudniku internetnih storitev, da bi videl določene spletne strani, do katerih dostopate, vse podatke, ki jih vnesete, in prepreči, da bi lahko spreminjal vsebino spletne strani.
VPN-ji naredijo to še korak dlje in ves vaš internetni promet usmerijo prek varne povezave do strežnika VPN, kar pomeni, da vaš ponudnik internetnih storitev vidi, da pošiljate podatke samo svojemu ponudniku VPN. Zaščita zasebnosti, ki jo zagotavlja VPN, preprečuje vašemu ponudniku internetnih storitev, da bi lahko sledil vašemu internetu uporabo in preprečuje vašemu ponudniku internetnih storitev, da bi spremenil kodo ali vbrizgal oglase na katero koli spletno mesto, ki ga uporabljate obiskati.
Primeri ponudnikov internetnih storitev, ki sledijo in vnašajo podatke
Leta 2007 Ars Technica poročali da je bilo ugotovljeno, da ameriški ponudnik internetnih storitev Comcast spremlja dejavnost svojih uporabnikov. Svoje uporabnike je tudi tiho vključil v pošiljanje ukazov za prekinitev povezave, da bi ljudem preprečil uporabo Bit Torrenta v svojem omrežju. Obstajali so celo dokazi, da je Comcast te ukaze za prekinitev povezave pošiljal uporabnikom v omrežjih drugih ponudnikov storitev.
Nasvet: Torrenting je pogosta tarča orodij ponudnikov internetnih storitev, saj lahko dosledno uporablja zelo veliko pasovno širino.
Leta 2011 The Atlantic poročali da je nedavno strmoglavljeni predsednik Tunizije pred kratkim naročil vsem tunizijskim ponudnikom internetnih storitev, naj vbrizgajo skript, ki zbere uporabniško ime in geslo vseh, ki se prijavijo v Facebook v Tuniziji. Vlada je nato s temi poverilnicami izbrisala Facebook strani in račune, ki so bili vpleteni v proteste proti predsednikovi vladavini. Ta napad po vsej državi je privedel do tega, da je Facebook omogočil HTTPS za tunizijske, tedaj svetovne uporabnike, saj šifriranje preprečuje tovrstno vbrizgavanje skriptov in krajo poverilnic.
Leta 2013 Ars Technica poročali da je ameriški ponudnik internetnih storitev CMA sklenil pogodbo z oglaševalskim podjetjem R66T (izgovarja se Route 66), da vnese oglase v internetni promet svojih uporabnikov interneta.
Leta 2014 Ars Technica poročali da je Comcast vnesel JavaScript za prikazovanje samopromocijskih oglasov uporabnikom, povezanim s katero koli od njegovih 3,5 milijona brezplačnih javnih dostopnih točk Wi-Fi.
Leta 2017 The Next Web poročali da Comcast na spletne strani svojih uporabnikov še vedno injicira samopromocijske oglase JavaScript.
V Appualih 2019 poročali da je državni indijski ponudnik internetnih storitev BSNL vnašal oglase v internetni promet svojih uporabnikov. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri od teh oglasov aktivno zlonamerni, saj so nič hudega slutečim uporabnikom stregli prevare in zlonamerno programsko opremo.