Google je tožilo 36 ameriških držav zaradi domnevnega monopola nad Trgovino Play

Ameriške zvezne države Utah, New York, Severna Karolina in Tennessee vodijo tožbo, ki jo je podpisalo še 32 drugih ameriških zveznih držav in trdijo, da je Google vpleten v v monopolnih praksah za ohranitev prevlade pri distribuciji aplikacij za Android in obdelavi plačil za digitalno vsebino, kupljeno prek Googla Play Trgovina.

Tožba, ki je bila danes vložena na okrožnem sodišču Združenih držav za severno okrožje Kalifornije, trdi, da Google krši 1. in 2. razdelek Shermanov zakon. Države tožeče stranke želijo Googlu preprečiti, da bi postavljal "tehnološke ovire ali netočna opozorila", ko uporabniki poskušajo stransko naložiti aplikacijo, da bi uporabil pogodbe za prepovedati proizvajalcem originalne opreme vnaprejšnje nalaganje konkurenčne trgovine z aplikacijami, prepovedati razvijalcem uporabo storitve Google Play za distribucijo aplikacij ali trgovin z aplikacijami, ki omogočajo distribucijo aplikacij zunaj trgovine Google Play, od pogojevanja dostopa do oglaševalskih akcij za aplikacije Google z umestitvijo aplikacije v Google Play, od plačevanja Samsungu ali drugim proizvajalcem originalne opreme, da opustijo razmerja z razvijalci aplikacij ali zmanjšati ustvarjanje konkurenčnih trgovin z aplikacijami, od plačevanja razvijalcem aplikacij, da bi jih odvrnili od ponujanja aplikacij zunaj Googla Play, in več. Celotno tožbo si lahko preberete

tukaj, vendar smo povzeli argumente in dokaze, predstavljene spodaj, tako da vam ni treba prebrati vseh 144 strani (čeprav vseeno priporočam, da to storite.)

Ali ima Google monopol nad distribucijo aplikacij in obdelavo plačil?

O tem, ali ima Google monopol nad distribucijo aplikacij za Android ali ne, je predmet razprave, glede na to, da Android uporabnikom omogoča stransko nalaganje aplikacij, proizvajalci originalne opreme pa lahko vnaprej naložijo svoje lastne trgovine z aplikacijami. Vendar pa tožba kaže na (žal redigirane) interne Googlove številke, ki kažejo, da je število uporabniki, ki so omogočili stransko nalaganje in tržni doseg alternativnih trgovin z aplikacijami je zelo, zelo omejeno. Trgovina Google Play v ZDA, na primer, distribuira "več kot 90 % vseh aplikacij za Android v Združenih državah. Nobena konkurenčna trgovina z aplikacijami za Android nima več kot 5 % trga." Tako aplikacije, ki ne sodelujejo v trgovini Google Play, izgubijo dostop do približno 130 milijonov Androidov. naprave v ZDA Kar zadeva stransko nalaganje, tožba navaja, da Google postavlja nadležne ovire in opozorilna sporočila, s katerimi uporabnike prestraši, da ne bi izkoristili funkcija.

Poleg tega tožba navaja argument, da dejansko ni trga za naprave Android brez trgovine Google Play. Ker je Android "edini izvedljiv operacijski sistem, ki ga lahko licencirajo proizvajalci mobilnih naprav, ki tržijo in prodajajo svoje naprave potrošnikom v ZDA", ima Google "trajen monopol". moč na trgu in znaten vpliv na proizvajalce mobilnih naprav in razvijalce aplikacij za Android." V tožbi je omenjeno, da "celo novinci z velikimi viri, kot sta Microsoft Amazonu ni uspelo ustvariti "mobilnega operacijskega sistema, ki ga je mogoče licencirati." Android je "'odprtokodni' le po imenu", saj operacijski sistem Android s certifikatom Google poganja skoraj vse trenutne Androide. naprave. Pravzaprav je od julija 2020 »več kot 99 %« telefonov z licenčnim mobilnim operacijskim sistemom poganjalo Googlov Android.

Tako tožba trdi, da Google izpolnjuje merila za monopol, za katerega velja ameriška protimonopolna ureditev.

Kako domnevni monopol Googla škodi uporabnikom?

Nato tožba izpostavlja več načinov, kako so potrošniki in razvijalci aplikacij v 36 zveznih državah ZDA oškodovani zaradi Googlovega domnevnega monopola nad Trgovino Play.

V skladu s tožbo so potrošniki oškodovani, ker morajo plačati več za aplikacije in vsebino (Googlova "suprakonkurenčna provizija", kot jo imenuje pritožba). Škodi jim tudi "izguba konkurence med plačilnimi procesorji, ki lahko ponudijo bistveno nižje provizije, kot tudi izboljšane plačilne funkcije, storitve za stranke in varnost podatkov." Obleka poudarja, kako alternativni plačilni procesorji kot PayPal in Braintree zaračunajo bistveno nižje kot Google Play Billing, tj. 2,9 % transakcije plus fiksnih 30 centov.

Razvijalci aplikacij so medtem oškodovani, ko se "nekateri potencialni potrošniki... odrečejo nakupom v aplikaciji, kar povzroči izgubljeni dobiček." Google Play obračunavanje dalje »loči posrednike« razvijalcem aplikacij od njihovih strank in jim preprečuje, da bi »zagotavljali prilagojene storitve za stranke pri kritičnih interakcijah s strankami kot so zgodovina plačil in zahteve za vračila." Nazadnje, vsiljena povezava med Trgovino Google Play in Google Play Billing "razvijalcem preprečuje, da bi raziskovanje, razvoj in dajanje na trg inovativnih novih aplikacij, kar ima za posledico nadaljnje izgubljene dobičke zanje ter manj inovacij in izbire za potrošniki."

Kako Google ohranja svoj domnevni monopol?

Večina tožbe navaja prakse, ki naj bi jih Google uporabljal, da bi ohranil svojo prevlado nad distribucijo aplikacij v Androidu in obdelavo plačil v Trgovini Play.

Za začetek Google prejme do 30 % denarja vsakič, ko uporabnik kupi aplikacijo, digitalno vsebino ali naročnino v Googlu Play, čeprav je bilo to nedavno znižan na 15 % za zaslužek pod 1 milijon dolarjev. Bolj problematično je, kako naj bi podjetje uporabljalo protikonkurenčne prakse za "zbiranje in vzdrževanje te ekstravagantne provizije."

Pritožba se osredotoča na "pet kategorij protikonkurenčnega ravnanja, s katerimi je Google oviral konkurenco pri distribuciji aplikacij za Android in nakupih v aplikacijah." Pritožba trdi da bi v odsotnosti tega ravnanja obstajala "močna konkurenca" na trgu obdelave plačil v aplikacijah za Android in da bi bil lahko moten "monopol distribucije aplikacij" Googla.

1. Prvič, Google ustvari in uvede ovire za "zapiranje ekosistema distribucije aplikacij za Android." To storijo z uvedbo "nepotrebno širokih omejitev neposrednega prenosa aplikacij in trgovin z aplikacijami" (tj. stransko nalaganje), z uporabo sporazumov o distribuciji mobilnih aplikacij (MADA) z izdelovalci naprav Android, da jim preprečijo spreminjanje operacijskega sistema, da bi se izognili tem omejitvam na stransko nalaganje, blokiranje distribucije konkurenčnih trgovin z aplikacijami v Googlu Play ter preprečevanje nakupovanja oglasov v YouTubu in Googlu trgovinam z aplikacijami, ki niso Play, in aplikacijam Iskanje. Oglaševalske akcije za aplikacije so na voljo samo razvijalcem, ki svojo aplikacijo objavijo v Googlu Play.

2. Drugič, Google uporablja pristop "korenčka in palice", da odvrne konkurenco od edinih subjektov, ki bi lahko izpodbijali njihov položaj pri distribuciji aplikacij (OEM in operaterji). Korenček so sporazumi o delitvi prihodkov (RSA), medtem ko so palice pogodbe, ki prisilijo proizvajalce originalne opreme, da vnaprej naložijo Googlov Play Store (MADAs), preprečite njegovo odstranitev in zagotovite, da nobena druga trgovina z aplikacijami ni več prikazana vidno. Včasih so RSA "popolnoma prepovedali" vnaprejšnje nalaganje konkurenčnih trgovin z aplikacijami, razen za OEM ali trgovine z blagovno znamko operaterja.
3. Tretjič, Google je poskušal "odkupiti Samsung", da bi omejil konkurenco iz trgovine Galaxy Store. Med drugim naj bi Google želel spremeniti Galaxy Store v "belo oznako" za Play Store, kot v Samsung bi uporabil zaledje Google Play – vključno z obračunavanjem Google Play – in obdržal Galaxy Store blagovna znamka.
4. Četrtič, Google naj bi uvedel spodbudne programe za delitev dobička z večjimi razvijalci aplikacij, da bi preprečil, da bi se preselili v konkurenčno trgovino ali ustvarili svojo lastno. Ne vemo natančno, o katerih programih spodbujanja govori tožba, vendar ta koncept ni nezaslišan.
5. Petič, Google predpisuje uporabo storitve Google Play Billing za vse nakupe v aplikaciji.

Obleka nato razširi vsako od teh točk s posebnimi primeri. Ko gre za stransko nalaganje, tožba trdi, da Googlova opozorila uporabnikom o stranskem nalaganju "močno pretiravajo s tveganjem". Čeprav Google redno pregleduje aplikacije s Playom Protect in tudi če je aplikacijo stransko naložilo na tisoče drugih uporabnikov (in tako naloženo v Play Protect za analizo), Google še vedno opozori uporabnika o stranskem prenosu aplikacije, za katero tožba trdi, da je "zavajajoča in izključujoča". Tožba poudarja, kako Google vzvišeno trdi, da je Android "varen do jedra", vendar še vedno odkrito svari pred stransko nalaganje. Tveganje stranskega nalaganja aplikacije je zaradi Play Protecta zanemarljivo, glede na Googlovo belo knjigo iz leta 2018, ki jo navaja tožba. V beli knjigi je bilo ugotovljeno, da so potencialno škodljive aplikacije (PHA) prisotne na "samo 0,08 % napravah, ki so uporabljale izključno Google Play« in na »0,68 % naprav, ki so namestile aplikacije zunaj Googla Igraj.'"

Googlov "pristop korenčka in palice" je podrobneje opredeljen v tožbi. Natančneje, proizvajalci originalne opreme, ki želijo vnaprej namestiti Googlove mobilne storitve (GMS) – zbirko Googlovih aplikacij, ki vključuje Trgovina Google Play – mora podpisati pogodbo proti drobljenju (AFA) ali v zadnjem času zavezo o združljivosti s sistemom Android (ACC). Prva ključna določba ACC je redigirana, druga pa domnevno prisili proizvajalce originalne opreme, da se strinjajo z omejitvami pri izdelavi in ​​prodaji naprav, ki uporabljajo razcepljeno različico Androida. To pomeni, da proizvajalci originalne opreme ne morejo prodajati naprave Android z Googlovo licenco in tudi naprave, ki poganja razcepljeno različico Androida. Standardi domnevno tudi zahtevajo, da proizvajalci originalne opreme izvajajo Googlove omejitve in opozorila glede stranskega nalaganja.

Ko proizvajalec originalne opreme podpiše AFA ali ACC, mora z Googlom podpisati pogodbo o distribuciji mobilnih aplikacij (MADA), ki jih prisili, da združijo več Googlovih aplikacij – do 30 — če želijo imeti možnost prednalaganja storitev Google Play, ki zagotavljajo ključne API-je, kot so potisna obvestila in lokacijske storitve, od katerih so odvisne številne aplikacije. Ker se številne aplikacije zanašajo na storitve Google Play, morajo proizvajalci originalne opreme sprejeti pogoje MADA o prednalaganju tudi Trgovine Play in preprečiti, da bi druge trgovine z aplikacijami prevzele pomembnost, kar še dodatno utrjuje prevlado Trgovine Play, glede na tožba.

Razvijalci morajo medtem podpisati a Pogodba o distribuciji za razvijalce (DDA), ki jim preprečuje distribucijo aplikacij v Googlu Play, ki "[omogočajo] distribucijo programske opreme aplikacije in igre za uporabo v napravah Android zunaj storitve Google Play." Ta določba je Epic preprečila, da bi distribucijo svojega Aplikacija Epic Games Store v Trgovini Play.

Zanimivo je, da tožba poudarja, kako se je Google počutil ogroženega, ker je Samsung sodeloval z Epic prinašajo Fortnite v Galaxy Store, saj je Samsung aplikaciji Epic Games dovolil tudi distribucijo drugih aplikacije. Poleg tega, ko je Samsung začel sklepati "ekskluzivne posle" z drugimi priljubljenimi razvijalci aplikacij in "nakazal svoj namen" je Galaxy Store postavil na začetni zaslon novih naprav, je Google začel "preventivno odpraviti" grožnjo naraščajočega Galaxyja. Trgovina. Sprožila je neimenovano pobudo, katere cilj naj bi bil utrditi odvisnost priljubljenih mobilnih iger od Google Play in prepričati Samsung, da opusti svoja prizadevanja z Galaxy Store. Google naj bi Samsungu ponudil "nešteto ugodnosti in koncesij", da bi preprečil izgradnjo trgovine Galaxy Store.

Čeprav naj bi Google ponujal spodbudne programe za delitev dobička z večjimi razvijalci aplikacij, se zdi, da takšna prizadevanja niso privabila velikih storitev pretakanja glasbe in videa. Z novembrom 2021 pa morajo naročniške storitve pretakanja glasbe in videa "bodisi biti podvržene Googlovi vezi ali potrošnikom onemogočiti možnost nakupa naročnin pri njihove aplikacije za Android." To velja tudi za "naročniške storitve, vključno s tistimi za iskanje zaposlitve, zmenke, fitnes in druge aplikacije." Če se aplikacija odloči, da ne bo skladna, lahko ponudi le "samo pretočna" (netransakcijska) različica aplikacije, ki ne more niti obvestiti potrošnikov, da lahko kupijo naročnino drugje ali da so za plačilo usmerjeni izven aplikacije. To pomeni, da storitev, kot je Spotify (če bi šla na pot "samo pretakanje"), ne bi mogla pretvoriti brezplačnih poslušalcev glasbe v plačljive naročnike. Zanimivost o tem, da Google Play prisili več aplikacij v uporabo obračunavanja Google Play je bilo razkrito lani, vendar so informacije o določbi "samo pretakanje" nekaj novega, kar je razkrila tožba.

Nazadnje tožba trdi, da bi dani potrošnik "zelo verjetno" zapustil Android za iOS, tudi ob majhnem zvišanju cene ali zmanjšanju kakovosti distribucije aplikacij. Za to je več razlogov, vključno z velikim finančnim vložkom v nakup naprave, izgubo dostopa do kupljene digitalne vsebine in izgubo dostopa do podatkov, shranjenih v tej napravi ali aplikacijah. Ta nepripravljenost za zamenjavo je še večja, če ima potrošnik več naprav znotraj istega ekosistema (npr. tablico, pametno uro ali naprave za pametni dom). Številni Američani plačujejo naprave tudi po obrokih opreme, kar otežuje odhod zaradi pogodbenih dogovorov. Nazadnje, kateri operacijski sistem poganja naprava, je le eden od mnogih dejavnikov, na katere pomisli potrošnik, ko izbira novo napravo.

Kakšen je odgovor Googla?

V kratka objava na blogu, Google navaja, zakaj meni, da je tožba neutemeljena. Za začetek Google poudarja, kako lahko vsak prilagodi in sestavi naprave z operacijskim sistemom Android, saj je odprtokoden, čeprav tožba to ovrže z navedbo, da je Android "odprtokodni" samo po imenu, ker je treba pošiljati GMS in tako spoštovati Googlove pogoji. Google nadalje navaja, da lahko vsakdo prenese aplikacije iz konkurenčne trgovine z aplikacijami ali neposredno od razvijalčeve spletno mesto in da Android ne preprečuje stranskega nalaganja kot določen konkurenčni mobilni operacijski sistem (iOS) počne.

Google pravi, da tožba ne upošteva konkurence, s katero se sooča Google Play iz trgovine Apple App Store, in da večina prihodkov trgovine z mobilnimi aplikacijami ustvari iOS. Tožba obravnava vsaj prvo točko z omembo, kako zaklenjenost ekosistema, nezdružljivost aplikacij in drugi dejavniki pomenijo, da Play Store v resnici ne tekmuje z Apple App Store.

Nato Google omenja, kako lahko proizvajalci naprav in operaterji dejansko vnaprej naložijo konkurenčne trgovine z aplikacijami poleg Googla Play in tega priljubljene naprave Android, kot je tablični računalnik Amazon Fire, sploh nimajo Google Play. Prvo je predmet spora glede na to, kako je Google domnevno ukrepal proti proizvajalcem originalne opreme, kot je OnePlus, za poskus prednamestitve trgovine Epic Games Store, in kako naj bi podjetje ciljalo na Samsung zaradi njegovih poskusov zgraditi trgovino Galaxy Store. Kar zadeva zadnjo točko, je vredno poudariti, da je tožba omenila, koliko aplikacij je postalo odvisnih od storitev Google Play, kar aplikacijam preprečuje podporo drugih trgovin z aplikacijami.

Google nato govori o razvijalcih aplikacij. Prvič, navaja, da lahko razvijalci komunicirajo s strankami zunaj aplikacije o cenejši ponudbi ali razpoložljivosti v konkurenčni trgovini z aplikacijami. Predvsem pa razvijalci ne morejo komunicirati znotraj aplikacije ali na seznamu v Trgovini Play, zaradi česar so te možnosti dejansko nevidne za večino uporabnikov. Nato Google pravi, da Trgovina Play razvijalcem ne preprečuje rasti; razvijalci so februarja 2020 prek Googla Play zaslužili več kot 80 milijard dolarjev, gospodarstvo aplikacij za Android in Google Play pa sta pomagala ustvariti skoraj 2 milijona ameriških delovnih mest. Tožba v resnici ne kvantificira, koliko škode povzroča Googlov domnevni monopol uporabnikom in razvijalcem aplikacij, zato ima Google tukaj prav.

Google nadalje omenja, kako vlaga v vire za izdelavo aplikacij, nižje stroške in rast podjetij, vključno z izdelavo orodij, ki razvijalcem pomagajo zmanjšati obremenitve testiranja, izvajati beta teste in spremljati svoje aplikacije lestvica. Google tudi poudarja, kako vlaga v varnost; Google Play Protect pregleda več kot 100 milijard aplikacij na dan in leta 2019 prepreči 1,9 milijarde namestitev zlonamerne programske opreme. Vendar je tožba razkrila, kako je izvršni direktor Googla interno priznal manjvrednost zaračunavanja Google Play, vendar ni jasno, kdaj je bila ta izjava dana, saj so bile podrobnosti redigirane. Tožba tudi poudarja, kako so Googlove trditve o varnosti neskladne z njihovimi opozorili o nevarnostih stranskega nalaganja.

Googlova objava v blogu govori o njegovi storitvi za obdelavo plačil. Podjetje poudarja, da le 3 % razvijalcev v Googlu Play prodaja digitalne izdelke ali vsebino in da tudi to ob upoštevanju progresivnega nadomestila za storitve v višini 15 % na prvi zasluženi milijon $ in nato 30 % za vse zaslužke nad 1 $ milijonov. Poleg tega Google pravi, da je ta tožba samo "v imenu tistih 0,1 % razvijalcev", za katere velja 30-odstotno nadomestilo za storitev (tj. tiste, ki zaslužijo več kot 1 milijon dolarjev na leto.) "Pri tej tožbi ne gre za pomoč malemu fantu ali zaščito potrošnikov. Gre za spodbujanje peščice večjih razvijalcev aplikacij, ki želijo izkoristiti prednosti Googla Play, ne da bi za to plačali,« je zapisal Google v svoji objavi na blogu.

Nazadnje Google omenja, da tožba izključuje, da tudi številne druge trgovine z aplikacijami zaračunavajo podobne stroške in da centraliziran sistem obračunavanja ščiti potrošnike pred goljufijami in jim omogoča enostaven način spremljanja nakupov na enem mestu.